»Njeno kiparsko ustvarjanje je odprta, primarna oblika, tista najbolj arhaična kiparska pripoved, tista materialna in oblikovna bitnost, ko se vse skupaj začne in počasi postaja oblika, počasi postaja podoba, z vidno avtoričino gesto, ki izhodiščno podobo v različnih materialih sprejme kot raztegljiv element, v katerega se skozi različne ravni opazovanja in postopnega odkrivanja pomenskih in vsebinskih informacij umešča določena kiparska pripoved in izpoved.«
»Nagrajenka dokazuje, da je za kiparstvo zanimiva vsaka forma in vsaka možnost predstavitve v odprtem in zaprtem prostoru ter predvsem uporabnosti v javnem prostoru, predvsem takrat, ko je kiparsko delo ustvarjeno z veliko mero estetike, močne ustvarjalnosti in kiparske energije ter osebnega navdušenja.«
»Nihče me ni mogel videti in včasih sem zrl globlje v notranjost gozda, a največkrat sem nadzoroval hišo, njena okna in predvsem vrata. Zvoki. Zveni. Šumi. Močno so me pritegovale hišne melodije, kot sem poimenoval vse zvočnosti, ki sem jih slišal doneti iz hiše.«
»Potem si na prsi prilepim nalepko, na kateri je črno na belem zapisana ena samcata beseda: nemščina. To je to, to dejanje, od tedaj naprej se napis na mojih prsih glasi kot priznanje: nemščina. Ja, Nemec sem, ne po izvoru, po svetlih laseh, arijski krvi ali podobnih neumnostih, pač pa preprosto po jeziku, s tem pa po kulturi.«
»v svetu mnogoterosti individuumov pomenijo skulpture mnoštvo vzorcev, arhetipov, simbolov in idej, ki niso vezani na religiozne, ideološke ali metafizične sisteme, temveč so svobodne materializirane sile«
»V svetu mnogoterosti individuumov pomenijo skulpture mnoštvo vzorcev, arhetipov, simbolov in idej, ki niso vezani na religiozne, ideološke ali metafizične sisteme, temveč so svobodne materializirane sile, tipi avtorskih spoznanj in čutenj, nekakšna ogledala samih idej.«
»Premene nasprotij se kot igra Zemlje, Vode, Ognja, Zraka ter skrivnostne kvintesence slehernega bivajočega dogajajo ves čas in vsakič znova jih zremo na sebi lasten način. Odpirajo vprašanja, včasih tudi same po sebi podajajo odgovor, vsekakor pa so gonilo življenja.«
»Naključnost in usodnost srečanja umetnic ter posekanega drevesa se nadaljujeta skozi organsko transformacijo lesa, organsko prepletenost linearne kovinske žice, organske vonjave in taktilne zaznave ... To skrito, a tako bistveno življenje kipa nenehno odpira nove kontekste in vabi k novim postavitvam.«